Javni poziv v prvotni verziji je bil 30. novembra 2001 uradno posredovan ministru za zdravje Vlade Republike Slovenije.) Članice Junine hiše - Združenja Naravni začetki ( Združenja za informiranje, svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva), ob pobudi in podpori številnih žensk, ki so rodile v Sloveniji in ki delijo prepričanja z mnogimi ženskami v Evropi in širše; vlagamo poziv Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter vsem odgovornim na področju skrbi za nosečnice in porodnice in ženske po porodu (t. i. obporodna skrb*)1 z naslovom DEMOKRATIZACIJA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA ŽENSK: NOSEČNOST, POROD, POPORODNO OBDOBJE Na podlagi človekovih pravic, od katerih še posebej poudarjamo:
SISTEM SKRBI ZA NOSEČNICO IN PORODNICO
1. Dajemo pobudo za kontinuirano skrb za nosečnico, porodnico in žensko po porodu. Posameznica naj izbere babico, ki jo spremlja med nosečnostjo, porodom in po njem. Ginekolog porodničar/ginekologinja porodničarka pa skrbi za ženske s povečanimi dejavniki tveganja.
2. Pričakujemo spremembe na področju kadrovske politike in normativov v porodnišnicah, ker želimo idealno razmerje ena porodnica - ena babica. Babice morajo za svoje požrtvovalno delo dobiti ustrezno plačilo in večje možnosti za razvoj samostojnega področja delovanja tudi zunaj porodnišnic.
3. Ženska naj bo deležna ustrezne nege ali zdravljenja v obporodnem obdobju glede na svoje potrebe, prepričanja in želje. Odnos zdravstvenega osebja bi moral biti enak do vseh, ne glede na izobrazbo, zakonski stan, družbeni status, versko ali nacionalno pripadnost, spolno usmerjenost in prepričanja.
4. Pričakujemo, da bo razvoj obporodne skrbi poleg medicinskega vidika kar najbolj upošteval psihične in socialne vidike nosečnosti oz. materinstva. Skrb za žensko po porodu zahteva širšo definicijo in večjo ponudbo storitev.
5. Več podpore je treba nameniti razvoju različnih priprav na porod, ki morajo upoštevati znanstveno preverjena dejstva in različnosti žensk. Vsaka ženska ima pravico do udeležbe na pripravah, ki jih sama izbere.
6. Podpiramo obstoj t. i. manjših porodnišnic, kjer pa mora biti zagotvoljena ustrezna strokovna raven storitev.
DOKTRINA
7. Privolitev za sodelovanje v raziskavah mora biti prostovoljna in pridobljena na podlagi popolne informacije o poteku, ciljih, morebitnih tveganjih in predvidenih koristih.
8. Pričakujemo podporo raziskavam na področju obporodne skrbi, ki vključujejo ženske izkušnje in kjer je večji poudarek na ugotavljanju potreb in želja žensk. Še posebej pozorno je treba proučiti potrebe marginaliziranih ali deprivilegiranih posameznic.
9. Zahtevamo, da se strokovnjaki glede posameznih obporodnih postopkov opredelijo na podlagi znanstveno ugotovljenih dejstev, da se ustaljena doktrina preveri in po potrebi spremeni v skladu s sodobnimi znanstvenimi dognanji. Treba je preveriti in vključiti tudi neuveljavljene metode in postopke alternativnih in komplementarnih pristopov. Vsako uvajanje sprememb mora upoštevati tudi z raziskavami ugotovljena stališča, želje in potrebe žensk, pri načrtovanju in oblikovanju naj sodelujejo predstavnice nevladnih organizacij.
10. Zdravstveno osebje, ki zagotavlja informacije, nasvete in podporo ženskam, mora izhajati iz ugotovljenih strokovnih dejstev. Informacije in nasveti naj ne bodo obremenjeni z osebnimi predsodki, neutemeljenimi mnenji ali nepreverjenimi stališči.
11. Pričakujemo, da bo doktrina vodenja poroda posamezne porodnišnice zapisana tako v strokovnih navodilih za zdravstvene delavce kot tudi gradivu, namenjenim uporabnicam in širši javnosti. Gradivo mora biti na voljo v različnih oblikah (zloženke, elektronska oblika, plakati ipd.), informacije pa morajo biti podane na primeren način.
12. Številčni in opisni podatki o postopkih in rezultatih posameznih porodnišnic morajo biti javno dostopni posameznicam in širši javnosti.
13. Zdravstveni domovi, porodnišnice in centri za socialno delo ter druge vladne in nevladne organizacije naj prispevajo k zbiranju in pretoku informacij, povezanih z medicinskimi, psihičnimi in socialnimi vidiki obporodnega obdobja.
INFORMIRANA IZBIRA
14. Zahtevamo dosledno izvajanje pravice posameznice do informirane izbire. To bo prispevalo k večjemu nadzoru ženske nad obporodnim obdobjem. Posameznica mora imeti na voljo popolne, njej razumljive informacije o razlogih, morebitnih koristih in tveganjih, povezanimi z vsemi pregledi in postopki, ki jih predlagajo zdravstveni delavci. Žensko je treba seznaniti z izbirami, ki so na voljo in počakati, da privoli k predlogu ali ga zavrne.
15. Vsaka nosečnica naj dobi pisni material o pravicah v obporodnem obdobju in o možnostih izbire. Obveščena naj bo o tveganih življenskih stilih, previdnostnih ukrepih, znakih, ki so lahko povezani z boleznijo ali ogroženostjo (na primer glede SIDS, poporodne depresije ipd.).
16. Vsi postopki morajo biti opravljeni v skladu z varovanjem zasebnosti. Ženska lahko pristane na navzočnost študentov in študentk ali jo odkloni, prav tako lahko dovoli, da ti opravijo določen postopek ali pa ne.
17. Uporabnice morajo biti seznanjene s pritožnimi potmi v zdravstvu, te pa morajo biti zasnovane tako, da bodo resnično učinkovite.
POROD
18. Ženski je treba ponuditi ustrezno pomoč strokovnega osebja ne glede na to, kje poteka porod. Pričakujemo večjo možnost izbire kraja poroda in odpiranje novih možnosti rojevanja tudi zunaj porodnišnic za tiste, ki to želijo.
19. Pričakujemo, da bo zdravstveno osebje sprejelo načrt porodne skrbi kot izhodišče za skupno oblikovanje poroda in kot enega izmed načinov aktivnega prispevka posameznice k boljši porodni izkušnji.
20. Osebna zavzetost babice, oprema porodne sobe (porodni stol, blazine, masažne žoge, oprema za porod v vodi in podobno), spoštljiv odnos do porodnice in vse ostalo, kar prispeva k boljšemu počutju ženske in ji pomaga pri uresničevanju njene vizije poroda, mora biti del standardne ponudbe. Ta mora biti brezplačno dostopna vsem ženskam, če to želijo.
21. Zahtevamo, da se pri oblikovanju standardov, povezanih s pogoji rojevanja in vodenja poroda, oblikujejo interesne skupine oz. ustanovijo ustrezna posvetovalna telesa, v katerih bi poleg medicinskih sodelovali tudi drugi strokovnjaki in strokovnjakinje ter predstavnice nevladnih organizacij.
22. Pričakujemo selekcionirano uporabo tehnologije, medicinskih in drugih postopkov ter zdravil med porodom.
23. Zahtevamo takojšnjo odpravo rutinske priprave na porod (klistir, britje sramnih dlak), ki ni znanstveno utemeljena.
24. Obžalujemo veliko število epiziotomij in pozivamo k večji skrbi in razvoju tehnik oz. metod za zmanjšanje tega števila.
25. Pričakujemo svobodno izbiro položajev v prvi porodni dobi in med samim rojevanjem - zdravstveno osebje naj porodnice spodbuja in jim daje podporo.
26. Pričakujemo, da se v zvezi z navzočnostjo izbranih spremljevalk/spremljevalcev pri porodu upošteva želja ženske.
27. Vsaka ženska ima pravico do lajšanja porodnih bolečin, če to želi. Tehnike lajšanja porodnih bolečin je potrebno ustrezno posodobiti in razširiti spekter metod, da bo med njimi resnično mogoče izbirati.
28. Pričakujemo, da se upoštevajo sodobna znanstvena spoznanja glede uživanja hrane in pijače med porodom.
MATERINSTVO
29. V porodnišnici mora mati imeti svobodno izbiro glede načina hranjenja in nege otroka.
OBVEŠČENOST JAVNOSTI
30. Pričakujemo seznanitev širše javnosti z sodobnimi znanstvenimi ugotovitvami in pravicami žensk na področju nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja. Ljubljana, 23. oktober 2001, revidirano 6. septembra 2004.
Avtorica dr. Zalka Drglin v sodelovanju z Ireno Šimnovec in mag. Radmilo Pavlovič