Nizozemsko poznamo po tulipanih, mlinih na veter, Van Goghu, Rembrandtu, coffee shopih, kolesih in spisek se ne konča pri tem. Tisti, ki se vsaj malo zanimajo za obporodne prakse po svetu, zagotovo vedo, da se skoraj tretjina porodov na Nizozemskem zgodi doma. In ne po nesreči. Prav tako ima Nizozemska visoko stopnjo babiške samostojnosti. Ne slučajno. To sta že informaciji, pri katerih bi lahko zašilili z ušesi od radovednosti, postali sumničavi ali začeli napletati romantični mit o sanjskih obporodnih razmerah na Nizozemskem.

Jeseni 2010 smo pri Združenju Naravni začetki objavile porodno pobudo, predlog za odlično obporodno skrb v Sloveniji. Pri nastajanju pobude smo izhajale tudi iz poznavanja dobrih obporodnih praks po svetu in ena od teh je tudi nizozemska. V projektu Vroedvrouw – Wise for Women -WW smo zaprosile Theo van Tuyl, dolgoletno voditeljico priprav na porod, doulo, predavateljico in avtorico knjig, da nam odgovori na vprašanja o specifičnih točkah naše porodne pobude iz njihovih bogatih in zanimivih izkušenj. Pred vami je drugi del njenih komentarjev in ilustracij (prvi del je bil objavljen 21. decembra 2011).



Zakaj je pomembno, da je osnovna zdravstvena skrb za zdravje nosečnice, porodnice in matere z dojenčkom umeščena v lokalno skupnost, dostopna na primerni ravni?

Če mora nosečnica za redne preglede pri babici ali zdravniku daleč potovati, ji to lahko precej zaplete življenje, še posebej, ko se obiski proti koncu nosečnosti zgostijo. Za nosečnico je prav tako pomembno, da je porodnišnica ali porodni center dovolj blizu njenega doma, da ji ni treba skrbeti, ali bo prišla pravočasno, ko se bo enkrat porod začel, njenim bližnjim pa razumna bližina take ustanove omogoča pogostejše stike z mamo in otročkom.

Če je na skrb za zdrave nosečnice zagotovljena v lokalni skupnosti, je veliko več možnosti, da se bodo nosečnice med seboj spoznale in se povezovale ter tako ustvarile pomembne vezi, ki omogočajo izmenjavo informacij, izkušenj in medsebojno podporo ter pomoč že v nosečnosti, pa tudi po porodu. V času zgodnjega materinstva so vezi med odraslimi izjemno pomembne, ljudje med seboj delijo skrbi in radosti in ustvarjajo življenjske skupnosti tudi zunaj družine.

Kakšno vlogo imajo nevladne organizacije pri spodbujanju sprememb v smeri boljše kakovosti skrbi za nosečnice, porodnice in družine z dojenčki? Sprašujemo vas po izkušnjah s civilnimi pobudami in različnimi združenji v vaši državi.

Prav v tem trenutku so nevladne organizacije zelo aktivne pri opozarjanju na morebitne problematične posledice sprememb, ki jih za nizozemski sistem obporodne skrbi predlagajo nekatere skupine. So trenutki, ko se zdi, da opozorila ne dosežejo svojega namena. Prav z vztrajanjem, ki temelji na premišljenih in verodostojnih argumentih, se je mogoče upreti enosmernemu toku, ki vodi k večanju števila bolnišničnih porodov.

Morda bi lahko trdili, da so bile nevladne organizacije, osredotočene na dojenje, prepoznane kot najmanj ogrožajoče. Njihovo zavzemanje za spodbujanje dojenja je bilo deležno veliko pozornosti. Med praktičnimi učinki so na primer posebni prostori in kotički v javnih prostorih, namenjeni dojenju, v nekaterih delovnih okoljih pa so postali pozornejši do potreb doječih mater in so zato ponudili prostore, kjer lahko matere v miru črpajo mleko za svojega dojenčka, medtem ko so v službi. Dodati moram, da je bilo gibanje za spodbujanje dojenja deležno tudi močnih kritik, kajti nekateri mediji so jih označili celo za »dojensko mafijo«, po njihovih interpretacijah naj bi bilo dojenje prikazano kot materinska dolžnost, pri čemer nekatere matere sploh ne želijo dojiti.

Kako ocenjujete položaj porodnih spremljevalk (doul) v porodnišnicah, porodnih središčih in pri porodih doma?

Na Nizozemskem so se porodne spremljevalke pojavile okoli leta 2006 in so vedno bolj sprejete. Ker delo porodne spremljevalke plačujejo matere same, jih tudi same najamejo tako za porod v bolnišnici kot za porod v porodnem središču ali doma. Trenutno porodnišnice in porodni centri ne zaposlujejo porodnih spremljevalk.

V nekaterih porodnišnicah so navdušeni, če pride porodnica s svojo porodno spremljevalko, seveda pa so tudi ustanove ali posamezni zdravstveni strokovnjaki, ki jih navzočnost porodne spremljevalke moti. To je še posebej res, če so prepričani, da bo porodna spremljevalka prevzela naloge medicinske sestre in babice. Zavedamo se, da bo preteklo še nekaj časa, da se osebje privadi navzočnosti porodne spremljevalke, in zato tudi ocenjujemo, da bo na tem področju kmalu bolje.

Po številnih izkušnjah porodnih spremljevalk lahko rečemo, da jih v bolnišnicah večinoma spoštujejo in cenijo. Zgodi se tudi, da porodna spremljevalka sme ostati ob porodnici tudi med carskim rezom in po njem, medtem ko očka spremlja novorojenčka na pregled pri pediatru.

/Primer:/

Porodna spremljevalka je bila ob porodnici, ki si je zelo želela epiduralno ali kako drugo zdravilo za lajšanje porodnih bolečin. Ta je takoj, ko je porodničar vstopil v porodno sobo, prosila: “Spoštovani, prosim, ali lahko dobim zdravilo proti bolečinam?” Zdravnik, ki je opazil, da je ob porodnici tudi porodna spremljevalka, ji je odvrnil: „Vidim, da imate ob sebi učinkovito sredstvo proti bolečinam.“ V tem primeru vidimo, kako zdravstveno osebje prepoznava vlogo porodne spremljevalke in jo je pripravljeno podpreti, da bi lahko svoje spretnosti, znanje in sposobnosti uporabila v dobro porodnice in otročička.

V porodnih središčih je porodna spremljevalka dobrodošla in navadno sprejeta z odprtimi rokami. Vzdušje se razlikuje od tistega v bolnišnici, je manj formalizirano in bolj prilagojeno posamezni porodnici.

Ko ženska rojeva doma, pokliče porodno spremljevalko, ko jo potrebuje. Včasih je to v začetku poroda, včasih pa jo pokliče, ko je porod že napredoval in se bliža popolnemu odprtju. Tu je vse odvisno od materinih potreb. Med porodom doma se porodna spremljevalka sreča z babico in njeno pomočnico, imenovano kraamverzorgster. Tako kot v bolnišnici in porodnem središču so babice večinoma vesele njihove navzočnosti, so pa primeri, ko imajo občutek, da porodna spremljevalka prevzema njihovo vlogo. Več ko bodo imele posamezne babice izkušenj s pozitivnimi učinki porodne spremljevalke, bolje bodo porodne spremljevalke sprejete.

Kdo je na Nizozemskem navadno s porodnico pri porodu?

Na Nizozemskem je danes v navadi, da je pri porodu navzoč mož oziroma oče otroka, ki se rojeva. Nekateri moški se ne počutijo dobro ob misli, da bi bili ob porodnici in zdravstvenih strokovnjakih sami, in tako so v nekaterih primerih navzoči še mama porodnice, morda tašča, sestra ali prijateljice in prijatelji. Ob porodnici so tako različni ljudje, ki lahko dajejo različne vrste podpore. Odkar na Nizozemskem poznamo porodne spremljevalke, se vedno več žensk odloča zanje. Težava je v tem, da zavarovalnica ne krije stroška najema porodne spremljevalke in si je nekatere ženske ne morejo privoščiti.

Pogosto se za porodno spremljevalko odločajo ženske, ki so imele predhodno težko ali celo travmatično porodno izkušnjo; zanjo se odločijo tudi samske matere, pa najstnice, ženske s psihičnimi težavami ali psihiatričnimi diagnozami, begunke in priseljenke, ženske, ki so imele porodno spremljevalko že pri prejšnjem porodu ali tiste, ki so za dobre izkušnje s tovrstno podporo slišale od svoje prijateljice.

V porodnišnici so lahko ob porodnici ljudje, ki jih potrebuje. Številne ženske se odločijo za spremstvo moža, partnerja ali prijatelja, seveda pa so lahko ob njej tudi drugi ljudje, ki jih povabi. V nekaterih primerih je treba vnaprej vprašati, če bi posameznica želela številnejše spremstvo. Zdravstveni strokovnjaki se zavedajo, da lahko preveč ljudi v porodni sobi negativno vpliva na porodni proces. Hkrati pa je v porodnišnicah precej pogosto, da v porodno sobo vstopajo porodničar, specializant, babica, medicinska sestra ali več njih. Dobro se zavedajo, da je za porodnico lahko stresno, če je osebja preveč. Kljub temu, da skušajo ohraniti nizko število sodelujočih zdravstvenih strokovnjakov, je v porodni sobi lahko kmalu veliko ljudi; kar je seveda odvisno od posamezne bolnišnice in poteka poroda. Če ženska in otrok potrebujeta pomoč in ukrepanje, bo seveda v porodni sobi več osebja.

V bolnišnicah v Amsterdamu in okolici se osebje srečuje s precejšnjim številom porodnic iz najrazličnejših držav in kultur. Tako mi je neka porodna spremljevalka povedala o svoji izkušnji poroda z žensko iz republike Surinam.

Še tik pred začetkom poroda ni bilo jasno, ali bo očka poleg ali ne, si je pa porodnica želela podpore svoje matere in porodne spremljevalke. V njihovi kulture so vezi med člani družine zelo močne, veliko stvari počnejo skupaj. Porodna spremljevalka je bila ganjena nad tem, kar je videla v porodni sobi v Amsterdamu. Ko je vstopila v porodno sobo, da bi podprla porodnico in njeno mamo, je izvedela, da se je za navzočnost ob porodu odločil tudi oče otroka; tako so bili v sobi štirje. Med porodom pa so se pridružili tudi drugi člani družine, vstopali so eden za drugim, in na koncu je sedemnajst ljudi opazovalo porod. Porodna spremljevalka je opazila, da se je porodnica osredotočila le nanjo in na zdravstveno osebje. Družina je bila le opazovalka.

Seveda je to izjemen primer. Kaj podobnega se redko zgodi in vedeti moramo, da zdravstveni strokovnjaki niso navdušeni nad tako številnim spremstvom. A na Nizozemskem nimamo omejitev glede števila navzočih bližnjih pri porodu; te so potrebne morda le pri posameznih porodnih zapletih. Mati je tista ključna oseba, ki odloči, koliko ljudi bo povabila in dovolila pri svojem porodu; za njihovo navzočnost ni predvidenih nobenih finančnih prispevkov.

Če se porodnica boji, da bo v porodni sobi preveč zdrastvenih strokovnjakov, lahko svoje želje zapiše v porodni načrt in opozori, da ne želi nepotrebnih motenj. Osebje bo skrbno prebralo porodni načrt in ga skušalo čim bolj dosledno upoštevati, seveda pa je treba vedeti, da se poroda ne da popolnoma predvideti in da je z obeh strani treba nekaj prilagodljivosti glede na trenutno situacijo. Osebje bo vedno stremelo k spoštovanju in upoštevanju želja porodnice.

Kakšne izkušnje imate na Nizozemskem s porodnim načrtom?

Porodni načrt se je na Nizozemskem začel uveljavljati pred nekja leti. V nekaterih primerih je zelo dobro sprejet, se pa zgodi, da ga osebje sploh ne prebere ali ga ne spoštuje. Poznamo situacijo v Angliji, kjer zdravstveni strokovnjaki niso navdušeni nad porodnim načrtom, s katerim pridejo porodnice v porodnišnico, kajti zavedajo se, da morajo slediti vzpostavljenim protokolom in določeni rutini in da izjeme zaradi tega, kar je porodnica zapisala v porodni načrt, ni mogoče narediti. Podobno se dogaja v nekaterih nizozemskih bolnišnicah, v drugih pa bodo skušali storiti vse, kar je v njihovi moči. To je povezano tudi s položajem bolnišnic: naše zdravstvene ustanove želijo storiti vse, da bi bili ljudje zadovoljni, in da bi porodnice pri naslednjem porodu spet izbrale prav njih. Tekmovanje med porodnišnicami ni vedno dobrodošlo, a pri porodnih storitvah predstavlja spodbudo zdravstvenim strokovnjakom, da so res prijazni in da si resnično zavzeto prizadevajo za to, da bi bila mama in oče zadovoljna z njimi. Tako se bo dober glas o posamezni porodnišnici širil med potencialnimi porodnicami  oziroma pričakujočimi pari.

Kako pa je z navzočnostjo partnerjev, porodnih spremljevalk in drugih bližnjih, ki bi jih porodnica želela imeti ob sebi, med postopki in posegi, kot so vaginalnimi pregledi, šivanjem raztrganin ali prereza presredka, vakuumskim porodom in carskim rezom?

Največkrat porodnicam veliko pomeni, da je ob njih nekdo od bližnjih, ki jih med vaginalnim pregledom ali šivanjem raztrganine ali epiziotomijske rane drži za roko. Pri nas so to večinoma možje, ki lahko ostanejo ob ženi ali partnerki med različnimi pregledi, šivanjem, vakuumskim porodom in večinoma tudi med carskim rezom. Če je ob porodnici porodna spremljevalka, mama, sestra, prijatelj ali prijateljica, jo seveda lahko spremlja skozi vse naštete postopke in posege. O tem odloča porodnica: če želi biti sama z možem in zdravstvenim strokovnjakom, ki opravlja poseg, se njena volja vedno spoštuje; če pa želi, da so njeni bližnji poleg, se le izjemoma zgodi, da se tega ne upošteva. Izjemo predstavlja hudo nujna situacija, ko zdravstveni strokovnjaki zaprosijo, da se razen moža drugi bližnji umaknejo. Za to, da bi porodnica ostala brez spremstva moža ali partnerja, bi se odločili le v primeru, da bi bilo njegovo vedenje moteče ali če bi povzročal težave.

Med carskim rezom mora spremljevalec upoštevati stroge higienske predpise in nositi ustrezna oblačila. Navadno sedi ob glavi porodnice in se z njo lahko med posegom pogovarja, jo opogumlja in skupaj z njo opazuje rojstvo njunega otročka. Novorojenčka ali novorojenko lahko spremlja pri pregledu, ki ga opravi pediater, in tako lahko mamici pove, kaj se je dogajalo z njunim otročkom takoj po njegovom rojstvu.

V nekaterih primerih lahko carskemu rezu ob možu prisostvujejo tudi porodne spremljevalke. Tako ima mama družbo svoje spremljevalke, medtem ko je očka z dojenčkom pri pediatru. Če porodne spremljevalke ne bi bilo poleg, bi bila mamica lahko osamljena. Medicinska sestra ima včasih nekaj časa, da lahko posedi ob materi, ki po porodu potrebuje razumevanje in podporo. S srcem je pri otroku, rada bi ga sprejela v naročje, a mora počakati, da operativno rano zašijejo in da si po posegu toliko opomore, da je to mogoče.

Naj ob omembi carskega reza opozorim na zanimivo predstavitev novejše tehnike carskega reza, ki jo je mogoče uporabiti, ko ne gre za reševanje življenj.
http://www.youtube.com/watch?v=m5RIcaK98Yg

Lahko kaj poveste o načinih, da ste dosegli takšno odprtost ustanov?

Sredi dvajsetega stoletja je v številnih evropskih državah okrepile težnje po spremembah v skrbi za porodnice. Vse od leta 1960 dalje je prisotnost očetov pri rojstvu otrok postala bolj in bolj sprejemljiva. Očeta so začeli razumevati kot bližnjega, ki lahko podpre porodnico. Za očete pa je bila to možnost, da so neposredno navzoči ob prihodu svojega otroka na svet ter priložnost, da delijo ta pomemben trenutek oblikovanja družine s svojo ženo.

Kdo so ženske na Nizozemskem, ki se odločajo za porod doma? Zakaj izbirajo take vrste poroda?

Nizozemska ima dolgo tradicijo porodov doma in tudi danes se lahko zanj odločijo nosečnice z nizkim tveganjem. Ob koncu dvajsetega stoletja je dobra tretjina žensk rodila doma, danes tako rodi od 20 do 25 % nosečnic.

Porod doma je na Nizozemskem del vsakdana in normalno je, da posamezna nosečnica osebno pozna mamo, ki je tako rodila, morda je to njena prijateljica ali sorodnica. Zadovoljstvo s takim načinom porajanja, o katerem pričajo mame in očetje, je najboljša popotnica za podobne odločitve pri ženski, ki pričakuje otročka.

Nizozemske babice so dobro izobražene in usposobljene za porodno pomoč in lahko samostojno opravljajo svoj poklic; niso podrejene zdravniku. Dobro poznajo znake, ki kažejo, da porodnica ali otrok potrebujeta bolnišnično oskrbo zaradi napovedujočih težav. Babice delujejo znotraj babiških kompetenc, njihove spretnosti in znanje podpirajo fiziološke procese nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja.

Številne nosečnice na Nizozemskem se odločajo za porod doma, ker se zavedajo prednosti poroda v udobnem in domačem okolju, ki ga predstavlja lastna spalnica in kopalnica; to je prostor, kjer se počutijo varne v rokah izkušenih in izobraženih samostojnih babic, ki jim pri porodu doma pomagajo.

Za Nizozemke je značilno, da svojemu telesu zaupajo, prav tako zaupajo svojim sposobnostim rojevanja; babištvo je spoštovan in cenjen poklic. Splošno mnenje je, da je dom dober prostor za rojstvo otroka.

Za porod doma velja pravilo, da pride v poštev, če je za pot do bolnišnice potrebnih od dvajset do največ trideset minut. Zadnje čase se soočamo s problemom omogočanja poroda doma vsem zainteresiranim, kajti večje število manjših porodnih oddelkov se je zaprlo in ženske, ki živijo v teh okoljih, tako nimajo možnosti, da bi rodile doma. Tudi ženske, ki živijo v drugem nadstropju ali višje v stavbi, kjer ni dvigala, na voljo pa so navadno le precej ozke stopnice, ne morejo roditi doma, ker jih je v nujnem primeru težko varno prenesti prek stopnišča. Podobno je tudi v primeru, ko je ženska močno pretežka. Da bi delno nadomestili manjko, se na Nizozemskem ustanavlja več in več porodnih središč, takih v bolnišnicah (v slovenščini take oddelke poznamo pod imenom babiški oddelek) kot tudi zunaj njih, v njihovi bližini. Porod v porodnem središču je po svojem načinu in obliki bližje porodu doma kot je v bolnišnici. Pri njem pomagata babica in njena pomočnica. V porodnih središčih babice prakticirajo babiško skrb in ne posegajo v porodni potek s kakimi večjimi postopki ali zdravili; lahko pa na primer naredijo prerez presredka. Za večje posege ali rabo zdravil je potreben prevoz porodnice oskrbo ginekologa-porodničarja v bolnišnico. Nekatere porodnice potrebujejo prevoz v bolnišnico zaradi zapletov.

Po podatkih se 84 % odstotkov nosečnic, ki nosijo prvega otroka, na začetku odloči za babiško oskrbo. Skoraj 80 % teh nosečnic v nosečnosti ali med porodom pride v stik tudi z ginekologom-porodničarjem. Vsaka ženska torej ve, da ob odločitvi za babiško skrb in/ali porod doma vedno obstaja odprta možnost za zdravniško oskrbo, če bi jo potrebovala ona ali otrok.

Priprav na porod, ki jih vodim, se navadno udeleži pet do šest parov, ki pričakuje prvega otročka. Pričnemo nekako v petindvajsetem tednu nosečnosti. Ko jih vprašam, kaj razmišljajo glede porodnega okolja, večina odgovori, da želi roditi doma. Nekateri izmed njih zaradi zdravstvenega stanja potrebujejo zdravniški nadzor in porod v bolnišnici. Nekateri izberejo porod v bolnišnici, kjer jih spremlja njihova izbrana babica. Največkrat je razlog za tako odločitev prepričanje, da je tako varneje ali pa se partner boji, kako bi bilo, če bi bila s porodnico doma. Večkart se zgodi, da je partner tisti, ki želi, da se otrok rodi v bolnišnici, ker ga je strah vznemirjenja in nereda. Takim moškim je olajšanje spoznanje, da imamo na Nizozemskem tako imenovane „home nurses“ ─ morda bi bil slovenski približek patronažna medicinska sestra ─ , ki pomagajo babici in ki počistitijo in uredijo vse potrebno po porodu.

Skozi večkratna srečanja s pari v nosečnosti opažam razvoj zaupanja v porodni proces, več ljudi se odpre drugačnim možnostim in se odloči tudi za porod doma; nikoli pa obratno. Seveda pa nosečnice, pri katerih se pojavijo zdravstvene težave ali kjer se napovedujejo zapleti, napotimo na ginekologa-porodničarja; v njegovi oskrbi bo porod bolj medicinski.

V nekaterih primerih pari, ki so si močno želeli poroda doma, potrebujejo prevoz v bolnišnico zaradi poteka poroda, na primer, če porod zastane, če ženska občuti preveč bolečin ali če se pojavijo zapleti med drugo porodno dobo.

Pred kratkim se je mojih priprav na porod udeležilo šest parov. Trije od njih so želeli roditi doma, trije pa so izbrali bolnišnico. Na koncu so vsi trije pari, ki so želeli roditi doma, rodili v bolnišnici zaradi zapletov; vsi trije pari pa, ki so izbrali porod v bolnišnici s svojo babico, pa so rodili doma, ker so porodi potekali zelo hitro in brez zapletov in tako sploh niso več želeli oditi v bolnišnico. Situacija je bila res neverjetna! Pari, ki so rodili doma, so bili z izkušnjo zelo zadovoljni, pari pa, ki so po sili razmer morali roditi v bolnišnici, so na primer rekli, da „to ni čisto pravično“.

Kakšna je kakovost obporodne skrbi na Nizozemskem?

Na Nizozemskem si prizadevamo za visoko raven obporodne zdravstvene skrbi. Zanjo skrbijo in jo spremljajo različne organizacije, kot sta med drugimi strokovno združenje porodničarjev in strokovno združenje babic. Nekateri rezultati, na primer rezulati Evropskega poročila o perinatalnem zdravju /European Perinatal Health Report, za leto 2004; projekt EURO-PERISTAT/ glede perinatalne umrljivosti pa so pokazali določena odstopanja, kar je sprožilo več raziskav in strokovnih razprav, kaj podatki pomenijo in kje iskati vzroke zanje. Danes vemo, da problem ni kakovost obporodne skrbi, večji del perinatalne mortalitete predstavljajo prezgodaj rojeni otroci, smrtnost donošenih otrok pa je veliko nižja kot celotno povprečje.

Nosečnica je deležna okvirno od desetih do dvanajstih pregledov, v primeru težav z njenim zdravjem ali zdravjem otroka pa se jim pridružijo dodatne preiskave in spremljanje. V nosečnosti ji je dvakrat na voljo tudi ultrazvočna preiskava.

Po porodu je ob njej patronažna medicinska sestra, imenovana kraamverzorgende, ki ostane od 44 do 49 ur, skrbi za mamo in otročka ter uči mlade starše, kako naj skrbijo za novorojenčka. Če je otroček rojen v bolnišnici in morata mama in otrok ostati dlje, zanje skrbijo zdravniki in medicinske sestre.

Po dveh ali treh tednih otrokove starosti lahko mama z dojenčkom obisuje posvetovalnico, kjer bodo spremljali rast in razvoj otročička.

Na Nizozemskem se v obporodno skrb tako vključujejo različni strokovnjaki:

V nosečnosti ženske izberejo babico, v nekaterih primerih se skrb prenese na zdravnika. Če se par ali posameznica tako odloči se lahko udeleži strokovno vodenih priprav na porod. Pri porodu pomaga babica, p njem pa babica, patronažna medicinska sestra, v nekaterih primerih zdravnik, v posvetovalnici pa medicinska sestra in zdravnik. Seveda pa ves čas pomagajo in dajejo podporo bližnji in prijatelji.

Kako bi opisali sodelovanje med različnimi porodnimi okolji?

Opisala bom zgodbo iz nizozemske porodnišnice:

Porodna spremljevalka je vstopila v bolnišnico s porodnico, begunko, ki ni govorilo nizozemsko. Ob namestitvi v porodno sobo je medicinska sestra pogledala porodnico, videla, da je v bolečinah, in rekla: “Kmalu bo treba namestiti epiduralno,” in odšla.

Porodna spremljevalka se je posvetila porodnici, pomirila jo je, ji pomagala pri  predihavanju popadkov in pri izbiri udobnega položaja. Vse skupaj je bilo dobrodošlo, porodnica se je pomirila, bila je gotova vase in veliko manj jo je bolelo.

Porodna spremljevalka je zapustila sobo, ker je odšla na stranišče in ob vrnitvi je naletela na porodničarko, ki je rekla: „Vse je pripravljeno, lahko začnemo nameščati epiduralno.” Porodna spremljevalka je presenečeno odvrnila: “Saj nismo prosili zanjo. Porodnica je dobro in porod se lepo naravno odvija. Zelo bi bila razočarana, če bi jo premestili v drugo sobo in če bi prejela epidauralno in vse drugo, kar sodi zraven. To bi porod precej upočasnilo.” Porodničarka je skupaj z njo vstopila v sobo in videla, kako porodnica sodeluje s popadki. Strinjala se je, da je mogoče z epiduralno počakati. Vse je potekalo gladko. Otroček se je lepo rodil in prav noben poseg ni bil potreben. Zdravstveni strokovnjaki so komentirali: „Kako lepo je spet enkrat videti naraven porod! Toliko žensk se danes odloča za lajšanje porodnih bolečin ali pa potrebujo medicinsko pomoč pri porodu, da smo že skorajda pozabili, kako čudovit je!“

In tako je danes na Nizozemskem. Zaradi tržnega sistema številne porodnišnice ženski ponudijo epiduarlno, še preden zaprosi zanjo. In težko jo je odkloniti, če rečejo: „Bolje je, če se za epiduralno odločite sedaj. Nismo prepričani, da vam jo bomo lahko zagotovili, če se zanjo odločite kasneje, ker bo anestezist odšel in bi se moral vrniti samo zaradi vas. Ne vemo, kako dolg bo porod, bolečine pa bodo postale močnejše. Odločiti se morate takoj!”

Žal se tudi naše porodnišnice spreminjajo in oponašajo vzorce porodne pomoči, ki jih poznamo iz tujine, z veliko medicinskimi posegi in ukrepi ter rabo zdravil tudi v primerih, ko to ni medicinsko upravičeno.

Na Nizozemskem še vedno obstajajo neodvisne, samostojne babice, ki skrbijo za nosečnico in žensko med porodom. Drugje pa so babice bolj pomočnice porodničarja. Zato poudarjam skupaj z avtoricama knjige o babištvu: “Erozija samostojnega babišva omejuje izbire ženske in promovira porod kot patološki proces.”  (Oakley, A. and Hound, S. (1990) Helpers in Childbirth: Midwifery Today. New York: Hemisphere Publishing.)

Prevedla in priredila: dr. Zalka Drglin

Projekt Vroedvrouw – Wise for Women – WW delno sofinancira Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske v Sloveniji.