Ali veste, da babica v nizozemščini – vroedvrouw- pomeni modra ženska? Prav zato smo to ime izbrale za naslov projekta Vroedvrouw – Wise for Women - WW, pri katerem sodelujemo z nizozemskimi strokovnjakinjami s področja obporodne skrbi.
Jeseni 2010 smo objavile porodno pobudo, predlog za odlično obporodno skrb v Sloveniji. Pri nastajanju pobude smo izhajale tudi iz poznavanja dobrih obporodnih praks po svetu in ena od teh je tudi nizozemska. V projektu WW smo zaprosile Theo van Tuyl, dolgoletno voditeljico priprav na porod, doulo, predavateljico in avtorico knjig, da nam odgovori na vprašanja o specifičnih točkah naše porodne pobude iz njihovih bogatih in zanimivih izkušenj. Pred vami je prvi del njenih komentarjev in ilustracij.

Avtonomija babištva

Na Nizozemskem se za samostojno babico kot enega od zdravstvenih poklicev izobražujejo in usposabljajo štiri leta, študij pa sestavljata teorija in praksa. Študentka babištva polovico časa nameni vajam /vajeništvu. Po uspešno zaključenem študiju lahko samostojno opravlja svoj poklic: pomaga ženski pri porodu doma, v porodnem središču ali v bolnišnici. Deluje lahko sama ali pa se več babic združi v skupinski praksi. Že v času študija se bodoče babice učijo tudi o organizacijskih vidikih babištva.
Med študijem se bodoče babice učijo presejanja zdravih nosečnic na podlagi vodil, imenovanih VIL (Verloskundige Indicatie Lijst). Gre za seznam s simptomi pri nosečnici, na podlagi katerih ji babica svetuje posvet z zdravnikom. Tako na primer, nosečnico usmerijo k zdravniku, če ima povišan krvni tlak, ali je njen otroček v medenični vstavi, kadar nosečnica pričakuje dvojčke ali več otrok, ali ko je otroček majhen za svojo gestacijsko starost.

Ženskam, ki imajo sladkorno bolezen, epilepsijo, so srčne bolnice ali imajo kako drugo kronično bolezen, svetujejo, naj rodijo v bolnišnici, kjer so pod nadzorstvom zdravnika. Pri takih boleznih ni mogoče roditi doma s pomočjo neodvisne babice.
Vodila VIL – ki smo jih prej omenili – niso zakon. Babica je tista, ki odloči, ali lahko posamezna ženska z določenim problemom rodi doma. Za svoje odločitve mora imeti čvrste argumente in upravičene razloge za svoje ravnanje.

Med porodom se lahko kaj zaplete. Morda je v plodovnici mekonij, morda se maternični vrat ne odpira, morda sta prva ali druga porodna doba zelo dolgi. V takih okoliščinah mora babica poskrbeti za prevoz ženske v bolnišnico, kjer bo skrb prevzel ginekolog – porodničar.

Nizozemska babica je torej zelo samostojna. Za posamezno žensko lahko skrbi sama, vedno pa se zaveda, da bo morala poskrbeti za prevoz ženske, če bi se pojavili zapleti, našteti v VIL-u, razen če ima zelo utemeljene razloge, da se vede drugače.

V zadnjih nekaj letih več in več babic dela v bolnicah kot klinične babice. Največkrat so one tiste, ki pomagajo pri porodu, morajo pa ginekologom vedno poročati o svojem delu. Če se pojavi problem, mora poklicati zdravnika. Ni neodvisna, dela pod vodstvom porodničarja. Izvaja pa več medicinskih postopkov kot babica, ki pomaga pri porodih doma, prav zato, ker je svojo prakso opravljaja v bolnišnici.

Največkrat na pomoč pride specializant, ki se uči za ginekologa-porodničarja.
Včasih pride ginekolog ali ginekologinja osebno. Večinoma je zdravnik ob porodu le zelo kratek čas, le toliko, kot je nujno; v porodni sobi ostane le v trenutkih, ko ga/jo res potrebujejo. Ali pa prihaja v porodno sobo in odhaja iz nje, ostaja pa le pri samem rojstvu otročka.
**

Kako na Nizozemskem sodelujejo babice in zdravniki?

Nizozemski zdravstveni sistem predpostavlja sodelovanje med samostojnimi (neodvisnimi) babicami in ginekologi-porodničarji.

Zdravstveni strokovnjaki se strinjajo, da pri rojevanju zdrava ženska ne potrebuje medicinske oskrbe, pač pa podporo izkušene babice. Razlika med skrbjo za nosečnice z nizkim tveganjem in nosečnice z visokim tveganjem temelji na razliki med skrbjo, ki ni medicinska, in medicinsko skrbjo. Porodnica ni bolna, potuje skozi porodni proces, ki je zelo naraven. Zanjo in za otroka je pomembno, da je ob njiju babica, ki na podlagi svojega znanja in spretnosti skrbno spremlja dogajanje in poseže, kadar se kažejo zapleti ali napovedujejo težave. Če so te težave ali zapleti resnejši, skrb za žensko prevzame ginekolog-porodničar.

Profesor G. J. Kloosterman, ginekolog, ki je zaznamoval obporodno skrb na Nizozemskem v dvajsetem stoletju – tudi kot dekan Babiške šole Univerze v Amsterdamu v Amsterdamu med leti 1947 in 1982 – je zelo strogo razmejil babiško in zdravniško delo. V pristopu, ki ga je razvijal, je  babica varuhinja fiziološkega poroda. S tem je poudarjal tudi pomen babiškega poklica v prihodnosti. Kot je ugotavljal, znanje o porodni pomoči korenini deloma v medicini, deloma pa v fiziologiji in antropologiji. Trdil je, da zdravniki ne morejo izboljšati fiziološkega poroda (imenovanega tudi “normalni” ali “naravni” porod), zato je najbolje, da tak porod spremljajo strokovnjakinje, ki v porod ne posegajo po nepotrebnem, znajo pa prepoznati, kdaj porodnica ali otrok potrebujeta medicinsko pomoč; šele takrat je smiselna zdravnikova navzočnost. Profesor Kloosterman je bil predan zagovornik fiziološkega poroda in poroda doma.

/Referenca: Ned.Tijdschrift voor Geneeskunde 126, nr. 46, 1982 ; 2127 – 2128/
“Številni zdravniki na zahodu verjamejo, da lahko izboljšajo karkoli, tudi naravni porod zdrave ženske. To je prepričanje ljudi, ki se jim zdi zamalo, da se ob stvaritvi Eve niso posvetovali z njimi, ker bi bil izdelek v takem primeru boljši.” Prof. G. J. Kloosterman

“Our birth is but a sleep and a forgetting: The soul that rises with us, our life's star, Hath had elsewhere its setting, And cometh from afar. Not in entire forgetfulness, And not in utter nakedness, But trailing clouds of glory, do we come From God, who is our home: Heaven lies about us in our infancy.”
 Wiliam Wordsworth
“Povsod po svetu, v vsaki družbi najdete skupine žensk, ki se čutijo poklicane, da bi pomagale drugim ženskam med nosečnostjo in porodom. Obžalovanja vredno je, da tej skupine zelo močno motiviranih ljudi ne omogočimo uresničevanja; to je greh zoper načelo subsidiarnosti (načelo, ki spodbuja vsakega posameznika k razvoju svojih zmožnosti do največje možne mere).” Prof. G. J. Kloosterman                           
**
 
Kakšen je pomen samostojnega babištva za ženske?

Nizozemke so vajene, da njihovo nosečnost spremlja neodvisna babica; pri 85 % vseh nosečnic prvi pregled opravi babica. Nizozemke vedo, da so babice izobražene in usposobljene za to, da jih v nosečnosti podpirajo in spremljajo, da pa jih bodo v primeru, če bo to potrebno, usmerile h ginekologu. Bistveno je, da Nizozemke babicam zaupajo: vedo, da nosečnost ni bolezen, pač pa naravno dogajanje, in v strokovni babiški oskrbi se počutijo varne. Številne Nizozemke želijo roditi zunaj bolnišnice, doma ali v porodnem centru in vedo, da je za to na voljo babiška nega in skrb.

Ženske pa želijo babiško skrb tudi zaradi drugega razloga: med babico in materjo se stkejo močnejše vezi kot med zdravnikom in materjo. Največkrat so babice ženskega spola (le nekaj je babičarjev), kar pomaga pri navezavi, pa so tudi redna srečevanja z isto babico v času napredovanja nosečnosti. Če v nosečnosti obiskuješ babiško prakso, jo v primerjavi z obiski pri zdravniki v bolnišnici doživljaš kot precej manj medikalizirano.

V številnih evropskih državah so babice pravzaprav pomočnice zdravnikov. Če želijo ženske roditi doma, se srečujejo s težavami, kako najti izobraženo in usposobljeno babico, ki bi jim pri tem pomagala. Le redke babice se odločijo za porodno pomoč ženski, ki si želi roditi doma, ker se porod zunaj porodnišnice pogosto -- sicer neupravičeno -- razume kot nevaren. Če posameznica najde ustrezno strokovno pomoč za porod zunaj bolnišnice in se pojavi zaplet, pri katerem žensko prepeljejo v bolnišnico, se dogaja, da ju skupaj  babico obravnavajo kot “neumni”, “neodgovorni” in podobno.

Da bi odprli različne možnosti za varne porode za mamo in otroka tako v bolnišnicah kot zunaj njih, so babiške kompetence zelo pomembne. Njihovo znanje in spretnosti morajo biti okrepljene z rednimi usposabljanji, ki omogočajo, da pomagajo pri fiziološkem porodu brez navzočnosti zdravnika. Če izobraževalni sistem ne vključuje vseh pomembnih vsebin za samostojno babištvo, ga je treba ustrezno spremeniti in nadgraditi ter tako omogočiti bodočim babicam in babicam, ki že delujejo v praksi, da v svojem poklicu dosežejo večjo avtonomijo, ki bo v korist ženskam, otrokom, družinam in družbi v celoti.
**

Zakaj je neprekinjena skrb ene babice za posamezno žensko v nosečnosti, med porodom in po njem tako pomembna za mame in dojenčke?

Ko se nosečnica na rednih pregledih srečuje z eno ali dvema babicama, se med njimi razvije osebni odnos, med seboj se spoznajo, kar olajšuje komunikacijo in predstavlja dobro podlago za vzpostavljanje medsebojnega zaupanja. Ni dovolj le to, da ima nosečnica občutek varnosti, v resnici potrebuje varen in spodbuden odnos, ki ga ustvarja s strokovnjakinjo, od katere dobi potrebne informacije o nosečnosti, poroda in materinstva, in njeno podporo. Zato je pomembno, da naveže poglobljen in dolgotrajen stik z eno babico ali manjšo skupino babic, da se tak odnos lahko vzpostavi in razvije.

Če se nosečnica sreča z večjim številom zdravstvenih strokovnjakov, ki ji sporočajo informacije, ki so med seboj neusklajene ali nasprotujoče, jo bo to lahko zmedlo ali celo povzročilo stisko, ker ne bo vedela, kaj je smiselno, prav in dobro zanjo in za otroka. Za otročka je ključno, da je mati zdrava in da se dobro počuti. Zato je pomembno, da nosečnica utemeljeno zaupa vase in v tiste, ki ji pomagajo pri skrbi za njeno zdravje in zdravje njenega otročka v nosečnosti. Če ve, da je skrb zanjo res odlična, potem tudi lažje sama dobro skrbi zase in za razvijajoči se plod. Kadar je nosečnica v stiski, pod pritiskom ali če ugotavlja, da ne more zaupati zdravstvenim strokovnjakom, ker med seboj niso usklajeni, to slabo vpliva tudi na otroka. Stresni hormoni matere dosežejo otročička in kadar jih je preveč in to traja predolgo, to ne vpliva dobro na njegov razvoj. Zato je nabolje, če žensko skozi nosečnost, porod in poporodno obdobje spremlja ena strokovna oseba.

Na Nizozemskem si prizadevamo, da bi to obliko babiške nege v praksi pogosteje uresničevali, kajti zaradi načina povezovanja v skupinske prakse (tako pri babicah kot pri zdravnikih) se kar pogosto zgodi, da se nosečnica srečuje z različnimi ljudmi.

Prav tako pa je pomembno, da žensko skozi porod spremlja babica ali zdravnik, ki jo/ga pozna. Če bo v porodno sobo vstopila babica ali zdravnik, ki je/ga ženska še nikoli prej ni videla, se ne bo počutila tako varno kot če bi bil/a to že znana oseba, s katero sta se v nosečnosti o marsičem pogovorili in ki ji zaupa.

Popolnoma normalno je, da se bo ženska odzvala na prihod neznanega zdravstvenega strokovnjaka v porodno sobo, kar pogosto opažajo tudi babice: popadki se začasno upočasnijo ali celo ustavijo. Ženske povedo: “To je zelo nenavadno, predno ste vstopili, so bili moji popadki močni, zdaj pa so mnogo blažji in manj pogosti.” To je naraven odziv. Kadar porodnico nekaj zmoti, bodo hormoni, ki zagotavljajo dober potek poroda, upadli, povišala pa se bo raven adrenalina kot reakcija na strah in moteče dejavnike. Pravzaprav je preprosto: če v porodni prostor vstopi babica in je slabe volje, ali če se s porodnico ne poznata, je velika verjetnost, da se bo raven adrenalina v krvi ženske zvišala, kar vpliva na moč in pogostost popadkov, porod se bo umiril ali celo začasno ustavil.
Pomembno je, da babica, ki pomaga ženski med porodom – tudi če se z njo prej ne pozna – stori vse, da bi porodnici omogočila, da razvije zaupanje vanjo, da se okolje skupaj z osebjem doživela kot varno, kar je povezano tudi s izraženo prijaznostjo in naklonjenostjo. Prvi stik je zelo pomemben: kako zdravstveni strokovnjak vstopi v porodno sobo, kako naveže stik, kako se predstavi: vsa dejanja naj usmeri v cilj, da bi matere med porodom ne zmotil, kolikor je le mogoče. Vsak zdravstveni strokovnjak naj se zaveda občutljivosti in odprtosti porodnice, ki se odziva podobno kot samice sesalcev v naravi. Ko samičko med kotitvijo zmotimo, se bo proces kotitve ustavil, zbežala bo in iskala varno mesto, kjer bo čakala toliko časa, da bodo okoliščine spet varne, šele nato se bo proces rojevanja mladička nadaljeval. Žal tega osnovnega vzorca še vedno nismo pripravljeni dobro razumeti in zato z materami pogosto nismo dovolj potrpežljivi.
**

Kako uresničiti tako obliko babiške nege, da bi lahko babice dobro skrbele za ženske in hkrati zase in svoje družine?

Oblike babiške nege “ena ženska – ena babica”, kot jo poznamo na Nizozemskem in v nekaterih drugih državah, ni preprosto uresničevati. Babice, ki jo prakticirajo – to obliko imenujemo tudi “caseload”, skrbijo za tri do štiri ženske na mesec. Ker naj bi bila v tej obliki posamezna babica vedno na voljo za porodno pomoč, mora biti v vsakem trenutku dosegljiva na telefon, in ne more nikamor. Po naših pravilih mora imeti vsaka taka babica zagotovljeno podporo in pomoč druge babice na ta način, da imata obe čas za zasebno življenje

Na Nizozemskem lahko babice izbirajo med različnimi oblikami zaposlitve: delajo lahko v bolnišnici ali imajo svojo zasebno prakso. Mlade babice, ki si želijo ustvariti lastno družino, se raje odločajo za delo, ki jim omogoča predvidljiv delovnik. V večjih ustanovah ali združenjih lahko delajo polovičen delovni čas in tako usklajujejo babiško delo in družinsko življenje. Nekdaj smo imeli tudi babice, ki so delale same in so bile na voljo ves čas, kar zaradi drugačnega načina življenja ni bilo tako problematično, ker se ni toliko potovalo in je bil življenjski ritem nasploh bolj umirjen in manj stresen. Nasploh pa velja: Babica, ki se odloči za zasebno prakso, kjer bo delala sama, mora poskrbeti, da je vedno na razpolago ali pa se mora dogovoriti z drugo babico za nadomeščanje.
**

Osvetlitev s primerom

Če v določenem zdravstvenem sistemu ne obstaja nobena druga možnost kot porod v porodnišnici, posamezna nosečnica nima druge izbire kot da sprejme kot svojo porodno pomoč tistih, ki so takrat v službi in so na voljo, da jo spremljajo pri porodu. Večinoma se posamezne ženske in babice ali zdravniki/zdravnice med seboj ne poznajo, in porodnico pri porodu spremljajo tako rekoč tujke ali tujci, kar je z vidika dobrega valovanja hormonov zagotovo precej otežujoča okoliščina. S tem morajo biti ženske seznanjene že v nosečnosti, da vedo, kaj med porodom lahko pričakujejo.

V bolnišnici babice delajo v rednih izmenah, kar je veliko bolj predvidljivo kot v samostojni praksi in tudi manj stresno za zasebno življenje. Seveda tudi babice v bolnišnici delajo dalj časa, če gre za izjemne okoliščine, na primer če pomagajo pri porodu in ne bi hotele zapustiti ženske, to storijo zaradi svojega lastnega dobrega občutka. V načelu pa imajo predvidljiv delovni čas in ko se ta konča, predajo posamezno porodnico drugi babici. To za porodnice ni vedno preprosto, ker bo imela druga babica nekoliko drugačen pristop k porodu, kar bo morda za posamezno žensko boljše ali slabše, in kar lahko porodni proces pospeši ali pa ga upočasni.

“Nosečnica se je srečala z vsemi štirimi babicami, ki sodelujejo v samostojni praksi. Z eno izmed njih se je sporekla in ni imela občutka, da bi se ob njej počutila prijetno in varno. Ko se je porod začel in je poklicala babice, je bila precej razočarana, ko je ugotovila, da je dežurna prav ta babica. Babica je prišla in spet odšla -- na Nizozemskem babice ostanejo z žensko, ko je maternični vrat odprt osem centimetrov ali v primeru, ko za to obstajajo drugi nujni razlogi, -- so se njeni popadki ublažili in nato prenehali. Videti je bilo, da se je porod ustavil. Čez nekaj ur pa so se popadki vrnili in spet je poklicala babico. Tokrat je bila dežurna druga, česar se je porodnica prav razveselila, ker ji je bila prav ta najbolj pri srcu. Porod se je lepo odvijal in kmalu se je rodil zdrav sinček. Videti je, kakor da bi jo njeno telo zavarovalo pred tem, da bi jo med rojevanjem spremljala oseba, ki je v resnici ni hotela ob sebi.”

Sodelovanje, ustvarjanje skladnosti

Za porod je dobro vzdušje izjemno pomembno. Porodnica je občutljiva in zazna, če so med zdravstvenimi strokovnjaki trenja in nesoglasja. Če osebje resnično deluje usklajeno, to bistveno prispeva k počutju porodnice, ki se tako lažje sprosti, njeno zaupanje v porodni proces pa se okrepi.
**

Zakaj je pomembno tesno povezovanje in sodelovanje med različnimi zdravstvenimi strokovnjaki, zdravstvenimi ustanovami in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju nosečnosti, poroda in zgodnjega starševstva?

Dobra komunikacija je bistvena za tesno povezovanje in sodelovanje med različnimi akterji na področju nosečnosti in poroda.  Kljub temu, da veliko vemo o dobrem komuniciranju, pa se pogosto pojavijo nesporazumi, ki lahko pripeljejo do težav.
Kadar komunikacija med ljudmi, ki sestavljajo  socialno mrežo okrog porodnice,  poteka dobro, je to v dobrobit ženske in njenega otročka.

Poleg komunikacije je zelo pomemben vidik sodelovanja tudi resnično medsebojno spoštovanje med vsemi sodelujočimi. Izkušnje na področju zdravstvene skrbi žal kažejo, da v njej neredko delujejo strokovnjaki, ki niso dovolj odprti za sodelovanje s strokovnjaki iz drugih strok. Bistveno bi bilo, da se različni strokovnjaki povezujejo v skrbi  za žensko, ki pričakuje otroka in ki rojeva, jo podpirajo, negujejo in po potrebi zdravijo, tako da je v središču pozornosti in storitev mama skupaj z otročičkom.

Torej: zdravnik naj spoštuje babiško delo, svetuje naj in deluje, kadar je to potrebno. Babica naj spoštuje delo zdravnika. Prav tako je pomembno medsebojno spoštovanje med porodno spremljevalko (doulo), babico in zdravnikom ali zdravnico.

Babiško delo in delo porodne spremljevalke sta različni in se med seboj dopolnjujeta, prekrivata pa se v nalogi zagotavljanja čustvene in telesne podpore ženski med porodom. Rojevajoči ženski je lahko hkratna podpora babice in porodne spremljevalke v veliko pomoč. Če čuti moč dveh različnih žensk, usmerjenih v isti cilj -- zagotoviti tekoč porod s čim manj zapletov in težav --  bo okrepljena in se bo porodnemu dogajanju lažje prepustila z zaupanjem in brez strahu.

Tako kot je pomembna dobra komunikacija med porodom, je ta vidik pomemben tudi v nosečnosti in po rojstvu otroka. Ključno je dobro sodelovanje različnih ljudi, naj naštejemo le nekatere izmed njih: vodje priprav na porod, fizioterapevtke, pediatri, medicinske sestre, psihologinje, predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij.

Tudi tu bi bilo dobro negovati kakovostno komunikacijo, medsebojno spoštovanje,  aktivno poslušanje  in sodelovanje. Če resnično želimo doseči cilj: mama rodi otročka brez nepotrebnih postopkov in posegov in o svojem doživetju poroda govori s ponosom in zadovoljstvom, potem je timsko delo nujno.  Vse, kar je res pomembno, je isti cilj!
Na Nizozemskem deluje organizacija “ENCA Nederland” kot del Evropske mreže porodnih združenj,  ENCA (European Network of Childbirth Associations). V ENCA Nederland sodelujejo in se srečujejo številna združenja in organizacije, kjer izmenjujejo znanje, informacije in izkušnje o obporodni skrbi in razmerah na tem področju na Nizozemskem.  V tej mreži so babice, porodne spremljevalke, vodje priprav na porod, svetovalke za dojenje, psihologinje, ki se posvečajo duševnemu zdravju žensk in dojenčkov.  Srečujejo se večkrat na leto, da bi si med seboj prisluhnile, se spoznale, okrepile medsebojno spoštovanje in znale smiselno in v skupno korist uporabiti znanje in spretnosti vsake izmed njih. www.enca-nederland.nl , http://cianewiki.naissance.asso.fr/Enca

Prevod in priredba: dr. Zalka Drglin
Projekt Vroedvrouw – Wise for Women – WW delno sofinancira Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske v Sloveniji.