Film
Januar 2015
Povzetek besedila Marshalla Klausa
Vse svoje življenje poskušam ugotoviti, kako deluje navezovanje in povezovanje, in še vedno ne vem vsega. Mislim, da sta zelo kompleksna procesa. Na oddelku za novorojenčke smo že veliko spremenili, prav tako je veliko tudi sprememb, ki se tičejo mater. Pomembno je, da o vsem tem tudi spregovorimo.
Naše ravnanje po rojstvu otroka
Če otrok po rojstvu spontano diha, če je rožnat in dejaven, in če ni vdihnil mekonija, danes ne uporabljamo več katetra za čiščenje dihalnih poti, saj je ta za dojenčka precej moteč. Nekdaj pa smo kateter redno uporabljali.
Danes po rojstvu dojenčka zelo na hitro pregledamo in se prepričamo, da je vse v redu. Za to si ne vzamemo preveč časa, običajno lahko pregled opravimo v dveh minutah. Potem naj gre novorojenček k svoji družini, kamor spada. Prva ura pripada staršem in otroku. Šele nato lahko dobi injekcijo vitamina K in mazilo za oči. S kopanjem lahko počakamo dva ali tri dni, saj je novorojenček prekrit z belim zaščitnim slojem. Ni vam treba hiteti, razen če ima dojenček neprijeten vonj, kar se zgodi približno pri enem od dvajsetih. Mama si ga lahko položi na prsi, koža naj se dotika kože, tako mu bo toplo. Nekdaj smo nad golim dojenčkom uporabljali grelec. Vendar mama hitreje ogreje dojenčka in ko doseže pravo temperaturo, se njen »grelec« izključi in dojenčka hladi. Tudi oče dojenčka greje, nima pa mehanizma za hlajenje. Mama je s svojim dojenčkom čudovito povezana prek različnih mehanizmov, ki jih sama morda niti ne pozna.
Spontano vedenje novorojenčka ali novorojenke takoj po rojstvu
Če novorojenčka položite v sredo naročja, se približno pol ure po rojstvu začne pomikati k prsim. Ker niste obrisali plodovnice z njegovih rok, dojke pa imajo vonj po plodovnici, se usmeri k njim. Ne dotikajte se ga, razen spodaj po ritki. Brcal vas bo v spodnji del trebuha in to bo spodbudilo krčenje maternice, kar bo zmanjšalo možnosti za krvavitev. Nekje po tridesetih minutah bo izbral dojko. Zelo zelo počasi se bo premaknil na eno ali drugo stran. Vmes si bo vzel čas za počitek, morda bo sesal svoje rokice. Po približno štiridesetih minutah se bo z roko dotaknil bradavice, nato se bo prisesal na prsi. Sesal bo pet, deset ali celo petnajst minut.
In potem vas bo pogledal v obraz, v mamin obraz, pogledal vas bo naravnost v oči in tako bo povezal obraz z glasom. Vaš glas je slišal osem ali devet tednov ali dlje in ko se pristavi na dojko, se spomni tega glasu, ki ga je tolikokrat slišal. Tri in pol do štiri ure kasneje pozna vaš obraz, ve, kakšni ste videti, saj poveže obraz, glas in vonj. Izjemno je, kako hitro vas prepozna.
Tiha čuječnost, četrto stanje zavesti pri dojenčku
Pri dojenčku ločimo šest stanj zavesti. Prvih petinštirideset minut je novorojenčke v tihi čuječnosti, kakor imenujemo četrto stanje zavesti. Novorojenček zre v mamo, naravnost vanjo gleda. To je poseben čas učenja. Za novorojenčka je pomembno, da začne življenje tako, da zre v svojo mamo. Dojenček sodi k mami in očetu, sodi v skupno posteljo, kjer ga lahko sprejmeta mama in oče, kjer je bil rojen, ne glede na to, ali gre za porodnišnico ali dom.
Čas za navezovanje med dojenčkom, materjo in očetom
To je posebno primeren čas za navezovanje. Pomembno, da so takrat skupaj. Mama in oče svojega otročka raziskujeta. Morda sta si želela fantka, predstavljala sta si, da bo imel veliko las in da se bo smehljal, dobila pa sta resno malo deklico čisto brez las in to ju preseneti. Lahko traja nekaj časa, da se jima dojenček priljubi. Morda uro ali dve, ali pa pet, šest dni. Vsak starš je drugačen. Nekatere mame pravijo, da so s svojim otrokom takoj povezane. Mislimo, da to velja za določen način navezovanja, po nekaj dneh dojenja pa je ta navezava še krepkejša. Takrat matere čutijo, da bi za ceno življenja varovale svojega otroka, če bi mu kdo hotel kaj žalega storiti.
V prvi uri po rojstvu je koristno, da tudi oče vidi golega dojenčka in da ima priložnost biti z njim in ga pestovati najmanj petnajst do dvajset minut, tudi on se zaljublja v vanj.
Dojenje v prvi uri po rojstvu
Ena od pomembnih stvari, ki jih lahko zdravstveni strokovnjaki naredimo, je, da mami omogočimo, da svojega dojenčka doji takoj v prvi uri življenja. To je tudi del pobude Unicefa za novorojencem prijazno ustanovo. Gre za zelo uspešen pristop, ki spodbuja oblikovanje primernih okoliščine, v katerih se novorojenček začne kmalu dojiti in ki pomaga zagotoviti osnovne pogoje za dolgo dojenje.
Dojenčka ne silite na dojko, prav nikoli ga ne silite. Počakajte, naj se sam odloči, da hoče jesti, ta trenutek prepoznate, ko začne delati določene gibe z usti. Lahko tudi sami odpirate usta, da vas dojenček vidi. Večina novorojenčkov v čuječnem stanju v takem primeru zaradi posnemanja odpre usta, in takrat ga lahko pristavite na dojko.
Če ust ne odpre, ga lahko nežno pristavite k dojki. Takrat večina točno ve, kaj mora narediti z bradavico. Če se ne pristavi, ga za nekaj minut odmaknite. Ne čakajte pa predolgo, kajti dobro je, če ga nahranite v prvi uri po rojstvu. V vaših prsih nastaja mlezivo, prvo mleko, ki vsebuje veliko protiteles, ki ščitijo pred številnimi vrstami okužb. Za novorojenčka je izredno dragoceno. S sesanjem se v obeh, pri otroku in materi, sprošča hormon oksitocin, ki je hormon ljubezni, ki ju povezuje. To je zelo dobro. Hormon oksitocin povzroči sproščenost in rahlo dremavico pri materi, pa tudi otroček se umiri, hkrati pa se zviša prag bolečine.
Danes za razliko od nekdanjih priporočil svetujemo, da je otroka dobro podojiti okoli desetkrat ali večkrat v prvih štiriindvajsetih urah. To je dobro tudi zato, da bo začel obilno kakati, s tem pa bo izločil tudi bilirubin.
Idealen potek bi bil takle: ko se otroček zbudi in z gibi ust pokaže, da bi rad jedel, ga vzemite k prsim in ga nahranite, nato ga čez uro in pol ali dve uri spet pristavite na dojko in nahranite, pa spet četrto ali peto uro, ko z gibi ust kaže, da je lačen. Običajno se bo v tem času tudi pokakal. Če ga hranite 9- do 12-krat v prvih 24-ih urah, boste tako spodbudili nastajanje mleziva (imenovanega tudi kolostrum).
Sobivanje otroka in matere v porodnišnici
Na poporodnem oddelku smo ukinili običajno »stacijo« za novorojenčke. Tako mama že v porodnišnici zelo dobro spozna svojega dojenčka. Hrani ga, mogoče desetkrat vsak dan, neguje ga in preoblači, opazuje, kako je razpoložen. Ko sta mama in dojenčka skupaj, je dojenček bolj tih in veliko manj joka; in bolje je, če ne joka, če ni res nujno. Če dojenčka položite v posteljico, medtem ko spi, mame ne more videti ali je čutiti. Če ni v maminem naročju ali če je ne more videti, ko se zbudi, več joče. Če je dojenček ob mami, se drugače vede.
Zanimivo je naslednje: Če dojenčka, ki zajoka, v devetdesetih sekundah vzamete k sebi, navadno neha jokati. Razumljivo, da tega ne morete vedno storiti, lahko pa to izvedete morebiti v 90 % primerov. Tako otroček dobi veliko vaše pozornosti, kar mu omogoča, da se bo varno navezal na vas. S tem, ko ga vzamete k sebi, ko joka, ga ne razvajate. Omogočate mu, da si pridobiva zaupanje v vas, da spoznava, da ste zanesljivi, da boste ves čas ravnali enako. Tako se ustvarijo pogoji za varno navezanost, ki je dobra podlaga za nadaljnje življenje.
Šest stanj zavesti pri dojenčku
Pri dojenčku prepoznavamo šest stanj zavesti. Na kratko jih bom opisal. Prvo stanje je eno od vrst spanja, globoko spanje. Otroček tako globoko spi, da ga je težko prebuditi. V tem spancu se ne premika, opazili boste le zelo enakomerno dihanje. Vsake toliko bo morda trznil, to je edino premikanje.
Če dvajset ali petindvajset minut se bo spanec spremenil v REM spanje, ki ga štejemo kot drugo stanje zavesti. Gre za spanje »hitrega premikanja oči« (rapid eye movement), pri tem lahko vidite, kako se pod njegovimi vekami od časa do časa premikata zrkli, medtem ko otroček spi. Tako spi približno petindvajset minut, dihanje je zelo neenakomerno ˗ dihal bo, globoko vzdihnil, sledil bo še en dih, potem premor, potem bo spet zadihal, hitro bo dihal nekaj dihov, potem morda naredil premor in tako dalje; in v spanju se bo premikal. Premaknil bo roko ali nogo, zamenjal bo lego na postelji. Morda si boste mislili, da se prebuja. Počasi se boste navadili, kako je to spanje videti.
Sledi prebujanje: dojenček se zbudi in na široko zazeha, na podoben način tudi zaspi. Uspavanje in prebujanje se imenujeta tretje stanje zavesti.
Četrto stanje zavesti je čas učenja. Otroček pogleda mamo in zre naravnost vanjo. Če sta dovolj blizu, vas gleda naravnost v oči, kajti zelo ga zanimajo obrazi. Čisto tih je in roke morda drži pri prsih, včasih jih stisne v male pesti, njegovo telo pa je precej umirjeno. Z vsemi čuti vsrkava, kakšna sta njegova mama in oče.
Peto stanje otročkove zavesti je dejavno čuječnost. Dojenček gleda naokrog, ne gleda v obraz, je nekoliko bolj dejaven, vendar ne joka.
Jok je šesto stanje zavesti.
Šest stanj zavesti zaobjema šest stanj bivanja, otrokove navzočnosti v svetu. Otrok izbira in približno 70 do 80 % časa bo izbral eno od dveh stanj spanja. Buden je zelo kratek čas, pred hranjenjem in po njem je v enem od budnih stanj, v tihi budnosti ali v dejavni čuječnosti.
Nepozabna prva ura po rojstvu
Te ure ne boste nikoli pozabili. Uživajte po vsem delu, ki ste ga opravili in opazujete svojega čudovitega novorojenčka. Ne hitite, uživajte skupaj. To je posebna ura, vzemite si čas, nihče naj ne prihaja k vam, nihče naj vas ne moti ali od vas česa pričakuje ali celo zahteva. Zdaj uživajte v tem, da ste skupaj. Uživajte z bitjem, z dečkom ali deklico, ki ste ga/jo ustvarili / soustvarili, z otročkom, ki vam je bil dan.
